<< Agaricus phaeolepidotus, rjavoluski kukmak | Gobe | Agaricus semotus, pritlikavi kukmak >>
Agáricus porphyrízon P.D. Orton (1960)
Rod: Agaricus - kukmaki
ZNAČILNOST: Vrsto prepoznamo po vijolično do lilasto rjavem klobuku, ki je na osredju pogosto bolj temen, ter po betu, ki na pritisk ali v starosti rumeni.
KLOBUK: 3–7 (8) cm širok, sprva polkrožen ali izbočen, kasneje se razpre v ploščato izbočen klobuk, pogosto z nizko, topo osrednjo grbo. Površina je suha, vlaknato fibrilozna, kar pomeni, da je prekrita s finimi, radialno razporejenimi drobnimi luskicami (niso vedno jasne), ki so bolj goste v osredju in tam dajejo vtis temnejše ploskve. Barva klobuka je vinasto rjava, purpurno rjava ali vijoličasto rjava, medtem ko je osredje temnejše vijolično rjavo. S staranjem barve bledijo. Rob klobuka je sprva podvit, kasneje izravnan, pogosto z ostanki belega ali bledo rožnatega zastirala.
TROSOVNICA: Lističi so gosti, prosti in ne vraščeni v bet, sprva bledo sivkasti ali belkasti, kasneje postanejo rožnati in na koncu čokoladno rjavi do skoraj črno-rjavi. Rob lističev je cel ali rahlo nazobčan in pogosto nekoliko svetlejši.
BET: 30–65 x 5–10 mm, valjast, pogosto rahlo zadebeljen pri dnu, znotraj sprva poln, kasneje votel. Površina je gladka, svilnata, belkasta, v starosti ali na mestih, kjer ga podrgnemo, lahko rumeni. Obroček je nizek, preprost, tanek in hitro minljiv, pogosto ostane le kot obročasta cona.
MESO: Belo, pri pritisku ali na prerezu ima šibko, neintenzivno rakcijo, torej lahko, vendar pa ne nujno, meso počasi postane rahlo rumenkasto (ali rahlo oker). Vonj je lahko šibko aromatičen ali nevtralen, sicer pa značilen, prijeten, spominja na mandlje ali janež, okus pa je blag.
TROSII: 5–6,5 x 3,5–4,5 µm, eliptični, gladki, rjavi v masi.
RASTIŠČE: Raste posamič ali v manjših skupinah na travnatih mestih v gozdovih, na gozdnih robovih, v parkih, vrtovih in na travnikih z drevesno prisotnostjo, na humusnih oz. hranilno bogatih tleh in pogosto na apnenčastih tleh. Je redek, sicer najden tudi na Bovškem. Vrsta je saprofitna.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: užitna. Vendar zaradi majhnosti in redkosti ni pomembna.
PODOBNE VRSTE: Najbolj podoben je Agaricus cupreobrunneus, bakreni kukmak, ki ima podobno bakreno do vijolično rjavo obarvan klobuk, vendar običajno kaže šibkejše pordečevanje mesa in raste predvsem na travnikih. Zelo podoben je tudi Agaricus porphyrocephalus, (šklatnoglavi kukmak), s katerim ga nekateri avtorji obravnavajo v širšem vrstnem kompleksu rdeče pordečečih kukmakov, zato so razlike med njima pogosto subtilne in vezane na odtenke klobuka ter mikroskopske znake. Zamenjamo ga lahko z vrsto Agaricus sylvaticus, gozdni kukmak, ki pa ima močneje rdeče rjavo meso na prerezu in raste predvsem v gozdovih. Pomembno je ločevanje od strupenih vrst, ki ob prerezu značilno kromasto rumeno porumenijo in imajo neprijeten vonj po karbolu ali tinti.
Foto: Bojan Rot.
SINONIMI: Agaricus arvensis var. purpurascens Cooke (1885), Psalliota arvensis var. purpurascens (Cooke) W.G. Sm., in Rea (1922), Agaricus sylvicola var. purpurascens (Cooke) Konrad & Maubl. (1924), Agaricus purpurascens (Cooke) Pilát (1951), Psalliota purpurascens (Cooke) F.H. Møller (1952), Agaricus porphyrizon var. cookei Bon & Grilli (1986)
Priprava opisa: Dejan Valh
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 35
